PREDLOG ZA OBRAVNAVO PETICIJE:
ZARADI KRŠITVE URESNIČEVANJA USTAVNE
DOLOČBE, KI UREJA UDELEŽBO DRŽAVLJANOV PRI IZVAJANJU SODNE OBLASTI
Spoštovani,
Dne 13. marca 2025 je potekala 28. nujna seja Odbora za pravosodje s točko
»Uresničevanje ustavne določbe, ki ureja udeležbo državljanov pri izvajanju sodne oblasti«.
Sprejet je bil sklep:
“Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ustanovitev skupne delovne skupine, ki bo preučila veljavno ureditev delovanja sistema sodnikov porotnikov ter pripravila usklajene rešitve v skladu z ustavno pravico neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti ter drugimi ustavnimi določbami, ki urejajo delovanje sodnega sistema v Republiki Sloveniji.”
- člen Ustave Republike Slovenije vzpostavlja podlago za udeležbo državljanov pri izvajanju sodne oblasti. Določa, da zakon ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti.
- člen Zakona o sodiščih določa, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri Okrožnih sodiščih, Delovnih in Socialnem sodišču. Slovenska ureditev sodnikom porotnikom omogoča, da pri sojenju sodelujejo tako pri odločanju o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih. V zvezi s tem velja izpostaviti, da pred nastopom dolžnosti po 48. členu Zakona o sodiščih sodnik porotnik pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: »Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a po svoji vesti.« Pristojnost senata, da odloča tudi o pravnih vprašanjih, je razvidna tudi iz možnosti, ki jih ima na voljo pred zaključkom glavne obravnave. Če senat po končanih izvajanjih strank ne spozna, da bi bilo treba izvesti še dodatne dokaze, predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana (351. člen Zakona o kazenskem postopku). Nenazadnje sodišče (senat) izreče sodbo (353. člen Zakona o kazenskem postopku), predsednik senata pa jo razglasi (360. člen Zakona o kazenskem postopku).
Zato so še toliko bolj nerazumne izjave na primer dveh sodnikov, ki sta jih zaradi prijav domnevnih nepravilnosti v postopku zbiranja obvestil podala v zadevi Zlatko Kukovec Urban Tručl, sodnik na Delovnem sodišču v Mariboru in podpredsednik sodišča, ter Sonja Pučko Furman, predsednica Delovnega sodišča v Mariboru. Slednje izhaja iz uradnih zaznamkov kriminalista iz Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor številka 3F321-05 z dne 16. 2. 2024, in sicer je kriminalist v uradnem zaznamku o zbranih obvestilih navedel, da sta oba dejala, da:
- »sodnik porotnik ni upravičen, da dobi obtožnico v pregled in da v celoti zadošča seznanitev z obtožnico s strani sodnika«,
- »sodniku porotniku se ni potrebno posebej pripravljati za obravnavo na sodno zadevo«,
- »sodniki porotniki v sodnem postopku ne sprašujejo strank v sodnem postopku, oz. jim ne postavljajo konkretnih vprašanj«,
- »da je medsebojno komuniciranje med sodniki porotniki in strankami, v času obravnave in
tudi kasneje po razglasitvi sodbe, zelo neobičajno in nezaželjeno ter nedopustno.«
Takšno ravnanje po našem mnenju predstavlja kršitev 128. člena Ustave Republike Slovenije, ki vzpostavlja podlago za udeležbo državljanov pri izvajanju sodne oblasti. Prav tako tudi procesno zakonodajo s področja sodstva (Zakon o sodiščih in Zakon o kazenskem postopku), ki ureja sodelovanje pravico državljani za sodelovanje pri izvajanju sodne oblasti kot sodnikov porotnikov pri okrožnih sodiščih. Posledično zaradi kršitve predpisov, ki urejajo sistem sodnikov porotnikov prihaja do kršitve pravic, kot so enako varstvo pravic (22. člen Ustave RS), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), javnosti sojenja (24. člen Ustave RS) in ostalih določb Ustave RS, ki ureja pravice v postopkih sojenja. Zato predlagamo, da se zaradi kršitev pravic in temeljnih svoboščin, ki so vezane na udeležbo državljanov pri izvajanju sodne oblasti o tem seznani tudi Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. - O navedenih kršitvah smo seznanili tudi Sodni svet RS, tako Disciplinsko sodišče pri Sodnem svetu RS kot predsednico in člane, in jim poslali informacijo o razlagi prisedniškega sistema podpredsednika in predsednice Delovnega sodišča Maribor.
Sodni svet RS je na svoji 13. seji dne 6. februarja 2025 sprejel sklep 21 in vlogo odstopil v nadaljnje obravnavanje predsednikom prvostopenjskih Okrožnih sodišč in jih obenem pozval na seznanitev z odzivom in morebitnim ukrepih. Do danes, še ni rezultatov kaj se na Okrožnih, Delovnih in Socialnem sodišču dogaja v praksi na obravnavah v zvezi z izvajanjem prisedniškega sodnega sistem, kjer sodelujejo sodniki porotniki. - Sodni svet je potrdil 6 letni mandat sodniku Urbana Tručlu na 13. seji 6. 2. 2025, kljub temu, da je vedel za njegove sporne izjave o prisedniškem sodnem sistemu, ki so vidne iz policijskega zapisnika.
- Društvo sodnikov porotnikov Slovenije se je obrnilo tudi na Ministrstvo za pravosodje, ki je del izvršne oblasti RS in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je sodna veja oblasti.
Ministrstvo za pravosodje je Društvu sodnikov porotnikov v odgovoru zapisalo, da Ustava Republike Slovenije urejanje prepušča zakonu (128. člen ustave), Zakon o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: ZS) pa določa, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih (41. člen ZS). Pri nas namreč ne poznamo klasične porote. Slovenska ureditev sodnikom porotnikom omogoča, da pri sojenju sodelujejo tako pri odločanju o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih. Pristojnost senata, da odloča tudi o pravnih vprašanjih, je nenazadnje razvidna tudi iz možnosti, ki jih ima na voljo pred zaključkom glavne obravnave. Če senat po končanih izvajanjih strank ne spozna, da bi bilo treba izvesti še dodatne dokaze, predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana (351. člen ZKP). Nenazadnje sodišče (senat) izreče sodbo (353. člen ZKP), predsednik senata pa jo razglasi (360. člen ZKP).
Ministrstvo za pravosodje trdi, da imajo sodniki porotniki v našem sistemu vlogo, ki vključuje tako odločanje o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih, pri čemer ima (profesionalni) predsednik senata nekoliko več pristojnosti (ki se nanašajo, denimo, na procesno vodstvo, v okviru katerega zagotavlja nemoten potek glavne obravnave – tako, denimo, daje besedo strankam, skrbi za red v dvorani …).
Ne glede na to pa so sodniki porotniki izenačeni z njim tudi pri odločanju o glavni stvari, torej pri vsebinskem odločanju o sodbi, pri čemer lahko predsednika senata tudi preglasujejo (prvi odstavek 113. člena ZKP). Glede na navedeno je po mnenju Ministrstva za pravosodje nesporno, da imajo sodniki porotniki pravico predhodne seznanitve z vsem relevantnim gradivom za odločanje (četudi se glavna obravnava začne s predstavitvijo obtožnice).
Sodnik porotnik lahko torej, denimo, že pred glavno obravnavo vpogleda in prebere obtožnico. Praviloma se sicer sodniki porotniki ne prebijajo skozi celoten spis, temveč jih z vsebino seznani predsednik senata. Delo porote se običajno začne, ko se vrata za javnost zaprejo. Vendar pa je seznanitev z obtožnico del priprave na sojenje, zato je po našem mnenju sodnikom porotnikom treba zagotoviti možnost vpogleda v obtožnico tudi pred glavno obravnavo.
Glede vprašanja, ali lahko sodnik porotnik na glavni obravnavi zastavi direktna vprašanja obdolžencu, oškodovancu in pričam, pa je odgovor Ministrstva za pravosodje prav tako pritrdilen (to izrecno določa četrti odstavek 324. člena ZKP in prvi odstavek 334. člena ZKP).
Ministrstvo torej delo sodnikov porotnikov dojema kot enakopravno poklicnemu sodniku.
V zvezi s tem velja poudariti, da si Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ga vodi dr. Miodrag Đorđević, izvajanje prisedniškega sistema razlaga drugače kot pravna služba Ministrstva za pravosodje. Sodnikom porotnikom se namreč odrekajo določene pristojnosti, ki jih po zakonu sicer imajo.
Pri tem gre za dejansko nasprotujoči si mnenji Ministrstva za pravosodje ter Vrhovnega sodišča RS, kar je nerazumno, zaradi česar je pod vprašajem zagotavljanje načela pravne države, načela zakonitosti oziroma samo delovanje pravne države.
V Društvu sodnikov porotnikov Slovenije smo nad takšnim ravnanjem zgroženi. Zato vlagamo predmetno peticijo glede vloge in pristojnosti sodnikov porotnikov v sodnih postopkih.
Zaradi takega pristopa na Delovnem sodišču v Mariboru in najbrž tudi na ostalih sodiščih, prihaja do šitve pravic sodnikov porotnikov v sodnih postopkih, prav tako pa tudi pravice strank v sodnih postopkih, saj se sodnike porotnike zaradi nedovoljenega poznavanja obtožnice in dokaznega gradiva ter poseganje v odvisnost sodnikov porotnikov (125. in 128. člen Ustave RS) sili, da sledijo odločitvi poklicnega sodnika (grobe kršitve 6. člena EKČP).
S spoštovanjem,
Društvo sodnikov porotnikov Slovenije
