Evropa stavi na zadruge
Čeprav imamo Slovenci že 140-letno zgodovino zadrug od Janeza Evangelista Kreka dalje in so bile te v času socializma razumljene kot jugoslovanski ekvivalent kolhozov, se zdi, da je res šele kriza znova popularizirala ta način gospodarskega združevanja. “Zadružništvo se je najbolj razvijalo v času kriz. Tudi danes, ko se srečujemo s težkimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, se krepi ideja zadružništva kot primernejša oblika od drugih organizacijskih modelov,”
Vzrok je v organizacijski obliki, ki sloni na vrednotah in načelih, kot so solidarnost, pomoč, demokratičnost in pravičnost, ki postajajo v današnji družbi vedno bolj pomembne!
Kakorkoli obrnemo, so zadruge ali kooperative trenutno zelo priljubljena oblika gospodarskega združevanja. Po podatkih Ajpesa je bilo konec lanskega leta v Sloveniji registriranih 360 zadrug. Večina sicer še vedno kmetijsko-gozdarskih, a med njimi je vse več zadrug z drugih interesnih področij.
Na primer stanovanjskih. Res je sicer, da so stanovanjske zadruge obstajale tudi v času socializma, a so bile pravzaprav gradbene zadruge, v katerih so se združili ljudje, da so skupaj zgradili hiše. Država je take zadruge spodbujala, saj je primanjkovalo stanovanj. Hiše, zgrajene v zadrugah, so po gradnji prešle v last posameznikov. “Stanovanjske kooperative, ki obstajajo danes, so najemne, kar pomeni, da stanovanjska zgradba v celoti ostane v lasti zadruge, člani, ki so obenem solastniki, pa stanovanja lahko najamejo in plačujejo najemnino, s katero se krijejo vsi potrebni stroški financiranja, upravljanja, vzdrževanja, amortizacija,” je o sodobnih stanovanjskih kooperativah dejal Blaž Habjan, vodja projekta stanovanjske kooperative Zavoda Tovarna iz Novega mesta. Podobni stanovanjski kooperativi sta še v Mariboru.
Blaž Habjan ima izkušnjo bivanja v skvotu v tujini, ki se je pozneje preoblikoval v kooperativo: “Organizacija življenja v stavbi je že takrat v veliki meri odražala kooperativno obliko organizacije, kot jo zagovarjamo v našem konceptu stanovanjskih kooperativ. Stanovalci so bili organizirani v društvo in so plačevali najemnino v skupni sklad, organizirali so socialno življenje v stavbi, skupni prostor, medsebojno pomoč.” Ravno v tem je prednost življenja v stanovanjskih zadrugah: solidarnost, čut za družbo, življenje v povezani medgeneracijski skupnosti.
Lokalne skupnosti kažejo interes za podporo takemu načinu reševanja stanovanjskih težav, a za zdaj pri nas še ne obstaja objekt, kjer bi bivali po načelih zadruge. “Glede na to, da se ideja širi, je pričakovati, da bo vsaj eni skupini v prihodnjih nekaj letih uspelo vseliti svoje kooperante v kooperativno stavbo,” je prepričan Habjan.
Evropa je sploh navdušena nad zadrugami. Evropski parlament je julija letos izdal posebno resolucijo z naslovom Prispevek zadrug k izhodu iz krize. V Evropi je 160 tisoč zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest. Zadruge v povprečju prispevajo približno pet odstotkov k BDP držav članic. Samo v sosednji Italiji je na primer 80 tisoč aktivnih zadrug, ki so leta 2012 ustvarile osem odstotkov BDP.
V resoluciji Evropski parlament ugotavlja, da so se zadruge v krizi pokazale za odpornejše od tradicionalnih podjetij. Izkazalo se je, da se zadružni model bolje odziva na nove razmere in potrebe. V času recesije zadruge spodbujajo podjetništvo na mikroekonomski ravni, saj državljanom omogočajo, da prevzamejo podjetniško odgovornost. “Zadruge v skupnostih postajajo vse pomembnejše in predvsem omogočajo neposredno sodelovanje državljanov pri odzivanju na različne potrebe, kot so socialne in zdravstvene storitve, storitve izobraževanja, trgovske storitve, komunikacijske storitve itd., zlasti na odročnih ali prikrajšanih območjih,” je še zapisano.
Evropski poziv k ustanavljanju zadrug je popolnoma v skladu z motom Joséja Marie Arizmendiarriete, ki je leta 1956 ustanovil zdaj največjo evropsko zadrugo Mondagon. Ta ima 100 tisoč zaposlenih v 300 podjetjih ter deluje na področju financ, trgovine na drobno in znanja. “Ljudje se po ničemer ne razlikujejo bolj kot po svojem odnosu do okoliščin, v katerih živijo. Tisti, ki se odločijo, da bodo ustvarjali zgodovino in spremenili tok dogodkov, so v prednosti pred tistimi, ki so se odločili, da bodo zgolj pasivno čakali na rezultate sprememb,” je zapisal duhovnik, ki je tedaj s štirimi somišljeniki ustanovil majhno zadrugo za proizvodnjo parafinskih grelcev. Zdaj je Mondagon sedma največja španska gospodarska družba po prihodku od prodaje, še vedno pa deluje po principih delavske samouprave in solidarnosti, tako kot ob svojem začetku, in je dokaz, da lahko delavska samouprava zelo uspešno deluje tudi v kapitalizmu. Vir (tukaj)
Kooperativa, naša je alternativa!
